Messenger aplikacija WhatsApp, ki je v lasti ameriškega tehnološkega podjetja Meta, se bo po besedah vplivnega ruskega poslanca morala pripraviti na umik iz Rusije. Predvideva se, da bo WhatsApp uvrščen na seznam prepovedane programske opreme v državi.

Podjetji Apple in Google se v Združenem kraljestvu soočata s povečanim nadzorom s strani protimonopolnega urada zaradi njunih mobilnih ekosistemov. Glavna skrb je prevlada brskalnikov Safari (Apple) in Chrome (Google) na mobilnem trgu. Urad za konkurenco in trge (CMA) pričakuje dokončno odločitev o teh zadevah do 22. oktobra. Sarah Cardell, vodja CMA, je poudarila, da sta mobilni platformi Apple in Google ključni za gospodarstvo Združenega kraljestva, vendar so dosedanje preiskave pokazale priložnosti za več inovacij in izbire na trgu.

Apple je pozval Evropsko unijo, naj opusti prelomni zakon o digitalni konkurenci (DMA), s trditvijo, da zakon predstavlja varnostna tveganja in ustvarja slabšo izkušnjo za uporabnike v EU. Apple in EU sta se že večkrat sporekla glede DMA, pri čemer Apple trdi, da zakon izpostavlja uporabnike novim tveganjem.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je nakazal možnost povračilnih ukrepov proti ameriškim tehnološkim podjetjem, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z uvedbo carin na evropske izdelke kot odgovor na evropsko regulacijo tehnologije in digitalne davke. Macron je ministrom naročil, naj EU pretehta ukrepe proti ameriškemu digitalnemu sektorju, kar napoveduje zaostritev trgovinskih odnosov med ZDA in Evropo.

Načrti nekdanjega predsednika Donalda Trumpa za spodbujanje umetne inteligence (UI) in gradnjo podatkovnih centrov v ZDA bi lahko pospešili gradbeni razmah, ki že sedaj obremenjuje nacionalne energetske zmogljivosti. Hkrati je Trumpov izvršni ukaz, ki od podjetij s pogodbami z ameriško vlado zahteva zagotavljanje "brezideološko pristranskih" modelov UI, naletel na oviro zaradi svoje izvedljivosti in potencialno zapletenih posledic za tehnološka podjetja.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu prepovedala vstop v Združene države Amerike. Ukrep, ki je stopil v veljavo 23. decembra, je posledica Bretonovih prizadevanj za strogo regulacijo velikih tehnoloških platform in boja proti spletnim dezinformacijam v okviru evropske digitalne zakonodaje. Washington tovrstno regulacijo interpretira kot napad na ameriške interese in suverenost, medtem ko Breton poudarja, da so bili njegovi ukrepi usmerjeni izključno v zaščito evropskih državljanov in demokracije. Breton je v nastopu na radiu RTL opozoril, da ta odločitev presega vprašanje posameznika in pomeni nevaren presedan za delovanje evropskih institucij. Po njegovih besedah bi dopuščanje tovrstnega ustrahovanja otežilo delo njegovim naslednikom in spodkopalo neodvisnost evropskega mandata. Evropske države je pozval k hitremu in odločnemu odzivu ter k tehnološkemu in političnemu »preoboroževanju« celine, saj meni, da je Evropa obdana s »plenilci«, ki ogrožajo njene interese.

ZDA so uvedle sankcije proti petim evropskim uradnikom, med njimi nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu, zaradi njihove vloge pri regulaciji tehnološkega sektorja in boja proti dezinformacijam na spletu. Odločitev je bila sprejeta pod administracijo Donalda Trumpa in vključuje prepoved vstopa v ZDA.

Avstralija je kot prva država na svetu začela izvajati prepoved uporabe družbenih medijev za mlajše od 16 let. Prepoved vključuje platforme, kot so Instagram, Facebook, Threads, X, Snapchat, Kick, Twitch, TikTok, Reddit in YouTube. Cilj prepovedi je zaščititi mlade pred zasvojljivimi algoritmi.

ZDA pozivajo Evropsko unijo k spremembi zakonodaje, ki ureja tehnološki sektor, v zameno za potencialno znižanje ameriških carin na evropsko jeklo. Ameriški sekretar za trgovino je v Bruslju dejal, da bi lahko Washington omilil trgovinsko vojno z Evropo, če bo Bruselj spremenil svojo regulativno politiko na področju tehnologije. Ameriški predstavnik za trgovino je EU pozval tudi k oprostitvi carin na ameriške izdelke, kot je bilo obljubljeno poleti.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je podpisal zakon, ki ureja klepetalnice z umetno inteligenco in ščiti otroke pred morebitnimi nevarnostmi te tehnologije. Zakon od platform zahteva, da opozarjajo uporabnike, da komunicirajo s klepetalnim robotom in ne s človekom. Ta zakon je prvi te vrste v ZDA in je bil sprejet kljub pozivom Bele hiše, da se ta tehnologija ne nadzoruje.

Klaus Müller, vodja nemške Zvezne agencije za omrežja (Bundesnetzagentur), je branil evropsko regulacijo tehnologije pred napadi ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Müller je poudaril, da evropska tehnološka regulativa ne omejuje svobode izražanja, temveč jo ščiti. S tem je odgovoril na kritike iz ZDA, ki trdijo, da evropska regulacija ogroža svobodo.

Iran je obsodil nove ameriške sankcije proti sodnikom in tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) in dejal, da so te sankcije znak neposredne ameriške udeležbe pri vojnih zločinih Izraela v Palestini. Združeni narodi so pozvali k zaščiti uradnikov MKS.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uvedbo carin in omejitvami izvoza čipov državam, ki uvajajo digitalne davke za ameriška tehnološka podjetja. Trump meni, da te države diskriminirajo ameriška podjetja. Evropska unija se je na grožnje odzvala z odločnostjo, pri čemer ostaja nejasno, ali se bo EU pustila izsiljevati.

Donald Trump je zagrozil z uvedbo carin in omejitvami za države, ki uvajajo digitalne davke, češ da so ti davki nepravični do ameriških tehnoloških podjetij. Evropska unija se je odzvala z zagotovilom, da so njena pravila enaka za vse in da ima suvereno pravico do uvedbe digitalnih davkov. Trumpova administracija razmišlja o sankcijah proti uradnikom EU zaradi novih predpisov o digitalnih storitvah, ki naj bi ogrožali ameriška tehnološka podjetja in omejevali svobodo govora.

Evropska komisija je zavrnila trditve Donalda Trumpa, da evropski predpisi o digitalnih storitvah diskriminirajo ameriška tehnološka podjetja ali predstavljajo cenzuro. Trump je zagrozil z novimi carinami za države, ki uvajajo digitalne davke, ki po njegovem mnenju ciljajo na ameriška podjetja. EU je poudarila svojo suvereno pravico do regulacije tehnologije in obenem pospešuje zakonodajni proces za odpravo carin na ameriške industrijske izdelke, da bi umirila napetosti.

Predsednik Trump je razkril, da je ameriška vlada pridobila 10-odstotni delež v podjetju Intel po srečanju z izvršnim direktorjem Lip-Bu Tanom. Ta poteza je sprožila razprave o vplivu vlade na poslovanje podjetij, pri čemer so nekateri izrazili zaskrbljenost zaradi izbiranja zmagovalcev s strani države.

Donald Trump je zagrozil z uvedbo carin in omejitev kot odgovor na digitalne davke, ki jih nekatere države uvajajo velikim ameriškim tehnološkim podjetjem, kot so Amazon, Google in Meta. Evropska komisija je odgovorila, da ima EU pravico regulirati tehnološka podjetja. Trump je dejal, da bo ukrepal proti državam, ki napadajo ameriška tehnološka podjetja, in opozoril, da bodo ZDA uvedle dodatne dajatve na izvoz držav, ki ne bodo opustile davka na digitalne storitve.

Trumpova administracija je bila kritizirana zaradi domnevnega fašističnega obnašanja, vključno z nameščanjem transparentov s Trumpovim imenom na vladne zgradbe. EU je zabeležila velik padec trgovinskega presežka, deloma zaradi pričakovanja Trumpovih carin. Poleg tega so ZDA uvedle 50-odstotne carine na indijsko blago, kar je povzročilo višje cene za ameriške potrošnike in proizvajalce. Ukinjena je bila tudi oprostitev plačila carin za majhna naročila, s ciljem zmanjšanja odvisnosti ZDA od tuje proizvodnje.

Evropska komisija je zavrnila kritike ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede digitalnih pravil, ki naj bi ciljala na ameriška tehnološka podjetja. EU poudarja, da ima suvereno pravico do regulacije ekonomskih aktivnosti na svojem ozemlju, vključno s tehnološkim sektorjem. Trump je zagrozil s povračilnimi ukrepi, kot so carine in omejitve izvoza, proti državam, ki imajo digitalne zakone, usmerjene proti ameriškim podjetjem. EU pa vztraja pri svoji pravici do oblikovanja lastnih digitalnih pravil.